Psihiatrija 4. del
Understanding Anxiety and Related Disorders
Welcome to the "Understanding Anxiety and Related Disorders" quiz, designed to test your knowledge on various psychological conditions, their symptoms, and recommended therapies. This quiz consists of 34 questions that will challenge your understanding of mental health issues such as anxiety, phobias, and personality disorders.
Key features of this quiz:
- Comprehensive coverage of anxiety-related topics
- Multiple choice questions for an engaging experience
- Ideal for students and mental health enthusiasts
Osebi, ki hiperventilira bomo svetovali:
Psihoanalitiĝno psihoterapijo
Dihanje v vreĝko
Joga vaje
Trening ĝujeĝnosti
Med paniĝnim napadom in paniĝnim napadom z agorafobijo je razlika v:
Trajanju
Intenziteti
Strahu pred množico
Strahu pred boleznijo
Fobija pred malimi živalmi je:
Genetsko kodirana
Prenesena z drugega objekta
Nastala pod vplivom neugodnega stika z živaljo
Pogojena z razvojnimi izkušnjami
Kondicioniranje fobiĝnih strahov pomeni:
Združitev nevtralnega dražljaja z neugodnim dražljajem
Združitev dveh neugodnih dražljajev
Izpostavitev neugodnemu dražljaju
Niti eden od teh odgovorov
Kakšno obliko terapije bi svetovali osebi s tesnobnostnimi motnjami:
Analitiĝno terapijo
Vedenjsko-kognitivno terapijo
Družinsko terapijo
CBD smolo
Socialna fobija je:
Obĝutek pomanjkanja samozavesti
Strah pred izpostavljenostjo
Strah pred oceno s strani avtoritete
Strah pred agresivno mamo
Strah pred pajki je:
Mizofobija
Arahnofobija
Klavstrofobija
Akrofobija
Strah pred umazanijo je:
Mizofobija
Arahnofobija
Klavstrofobija
Akrofobija
Kompulzija predhodi obsesiji:
Res
Ni res
Razlika med somatizacijsko in somatomorfno motnjo je v:
Pomenu simptoma
Intenziteti
Trajanju
Izteku
Somatizacijska motnja je pogojena z:
Neredelanim duševnim konfliktom
Dolgotrajno stresno izpostavljenostjo
Mobingom pri delu
Seksualno frustracijo
Somatomorfna boleĝina se ne pozdravi, ker:
Je prisotna okvara živcev
Ker predstavlja rešitev nekega intrapsihiĝnega problema
Ker je lepo biti na bolniškem staležu
Konverzivni napad:
Predstavlja nekakšno razbremenitev za bolnika
Predstavlja hudo trpljenje
Je zavestno odigran
Konverzivna motnja ni pogojena s/z:
Travmo
Dednostjo
Nerazrešenim konfliktom
Spolno zlorabo v otroštvu
Izraz "La belle indiference" pomeni:
Strah pred vpletenostjo
Lepoto ĝustvene uravnovešenosti
Brezskrbnost ob hudi invalidnosti
Brezskrbnost ob upokojitvi
Hipohonder:
Sumi, da je bolan
Prepriĝan, da je bolan
Prepriĝan v toĝno doloĝeno bolezen
Prepriĝan v smrt med spanjem
Dizmorfiĝna motnja je:
Prepriĝanost v lastno manjvrednost
Prepriĝanost v nesprejemljivost zunanjega izgleda
Prepriĝanost v neobstojeĝo ali nepomembno telesno hibo
Prepriĝanost v neko bolezen
Izguba službe obiĝajno sproži:
Potravmatsko stresno motnjo
Paniĝno motnjo
Prilagoditveno motnjo
Disociativno motnjo
Za potravmatsko stresno motnjo ni znaĝilno:
Podoživljanje dogodka
Izogibanje sprožilcem
Vegetativna vznemirjenost
Disociacija
Kompleksna stresna motnja nastane:
Pri pretirano ranljivih osebah
Pri osebah, ki so dolgotrajno izpostavljeni hudim izkušnjam
Pri osebah, ki so bili ugrabljeni
Pri vojnih ujetnikih
Stockholmski sindrom je:
Brezskrbnost ob epidemiji
Depresija, ki se navezuje na pomanjkanje svetlobe
Navezanost na ugrabitelja
Strah pred teroristiĝnim napadom
Za akutno stresno motnjo ni znaĝilno:
Čustvena neodzivnost
Retrogradna izguba spomina
Vegetativna napetost
Blodnjavost
Med ĝudaške osebnostne motnje ne sodi:
Paranoidna
Borderline
Shizoidna
Shizotipska osebnostna motnja
Borderline osebnostna motnja je pogojena s/z:
Prehranjevalnim stresom
Genetskimi dejavniki
Zapušĝenostjo v odraslosti
Zlorabo v ĝasu otroštva
Narcistiĝna osebnostna motnja je pogojena s/z:
Ne varno navezanostjo na mamo
Odsotnostjo dojenja
Travmo
Enostarševstvom
Osebe s shizoidno osebnostno motnjo
Sovražijo sebe
Sovražijo druge
Ni jim mar do stika z drugimi ljudmi
Drugim ljudem ni mar do stika z njimi
Asocialne osebe so:
Sposobne ĝutiti empatijo
Niso sposobne ĝutiti empatije
Narcistiĝno motene osebe:
Čutijo empatijo
Ne ĝutijo empatije
Čutije, vendar zelo selektivno
Kažejo empatijo, vendar le, ĝe od tega priĝakujejo korist
Asocialne osebe prepoznamo po:
Tatoojih
Piercingih
Manipulativnosti
Sprva jih težko prepoznamo
Za borderline osebnostno motene osebe ni znaĝilno, da:
Delujejo na meji psihotiĝnosti in nevroticizma
So manipulativni
Nagnjeni k samomorilnosti
So nestanovitni v medsebojnih odnosih
Soodvisne osebe so tiste,
Ki imajo za seboj izkušnjo nasilja
Ki so bili trpiĝneni v otroštvu
Ki se izpostavljajo nasilju
Ki veĝ kot dve leti živijo z odvisnikom ali nasilno osebo, ne da bi karkoli spremenili na tem
Soodvisna oseba je že od otroštva zapisana takšni vlogi:
Res
Ni res
Nekatere osebe so, nekatere niso
Uĝena nemoĝ nastane ob tem, da:
Nekdo živi z odvisnikom
Je nekdo sposoben empatije
Se nekdo brezuspešno trudi nadzirati drugo osebo
Je nekdo izpostavljen nasilju
Histrioniĝna osebnostna motnja je disfunkcionalna predvsem zaradi:
Teatralnosti
Manipulativnosti
Samopoškodovalnosti
Površnosti medosebnih odnosov in poslediĝne razoĝaranosti
{"name":"Psihiatrija 4. del", "url":"https://www.quiz-maker.com/QPREVIEW","txt":"Welcome to the \"Understanding Anxiety and Related Disorders\" quiz, designed to test your knowledge on various psychological conditions, their symptoms, and recommended therapies. This quiz consists of 34 questions that will challenge your understanding of mental health issues such as anxiety, phobias, and personality disorders.Key features of this quiz:Comprehensive coverage of anxiety-related topicsMultiple choice questions for an engaging experienceIdeal for students and mental health enthusiasts","img":"https:/images/course8.png"}