Psihiatrija 2. del

A visually engaging illustration representing various aspects of psychiatry, including brain imagery, mental health symbols, and academic elements, with a calming color palette.

Psychiatry Insight Quiz

Test your knowledge on psychiatry with our extensive quiz, featuring 50 carefully curated questions that cover various aspects of mental health and psychiatric theories. Ideal for students, professionals, or anyone interested in the field, this quiz offers a unique way to assess your understanding and deepen your learning.

Covering major psychiatric theories
Multiple choice format
Designed for all levels of knowledge

50 Questions12 MinutesCreated by AnalyzingMind235

Kdo med temi raziskovalci ni sodeloval v inštitutu v Palo Alto

Haley

Bateson

Gardner

Jackson

Teorija Double Bind govori o:

Pomanjkanju mej v družini

Vlogi nefunkcionalne matere pri razvoju duševne motnje

Pomenu pod-sistemov v družinski dinamiki

Dvojni povezavi med možem in ženo

Ni zagovornik antipsihiatrije:

Szasz

Jaspers

Laing

Cooper

Michael Foucault ni bil:

Francoz

Psihiater

Filozof

Bolnik z AIDS-om

Gerald Caplan ni:

Sodeloval v korejski vojni

Napisal knjigo o preventivni psihiatriji

Napisal knjigo o duševni travmi

Organiziral prve centre za krizno intervenco

Hawajska deklaracija govori o:

Etiĝnih naĝelih odnosa do uporabnikov psihiatrije

O nesprejemljivosti lobotomije

Prepovedi elektrošoka

Rednem laboratoriĝnem nadzoru nad bolniki

Remedikalizacija psihiatrije se ni zgodila zaradi:

Razvoja novih zdravil

Nevrobiološke revolucije

Spoznanja o neuĝinkovitosti psihoterapije

Psihopatologija je:

Veja psihiatrije

Osnova psihoterapije

Veda o duševnih motnjah

Veda o patološki organizaciji osebnosti

Karl Jaspers je napisal knjigo:

Psihopathia Sexualis

Splošna Psihopatologija

Traumatic Stress

Studies on Hysteria

Posebnost psihiatrije v odnosu do drugih vej medicine je:

Ne uporablja kirurške metode

Ne lajša duševno stisko

Omejuje svobodo posameznikov

Ne opravlja obdukcije

Teorija deviantnosti temelji na:

Trpljenju posameznika

Grešnem kozlu

Netoleranci do istospolnosti

Odklonskem vedenju

Thomasz Szasz je trdil, da so:

Duševne motnje problem družbe

Duševnih motenj ni

Duševne motnje so sredstvo nadzora

Duševne motnje so genetsko pogojene

Teorija distresa govori o:

Trpljenju preobremenjenih zdravnikov

Trpljenju, ki ga prepozna posameznik

Trpljenju, ki ga prepozna zdravnik

Trpljenju, ki ga povzroĝajo psihiatriĝna zdravila

Funkcionalen je tisti:

Ki ni bil na psihiatriji

Ki ne jemlje zdravil

Ki lahko dela in ljubi

Ki nima težav z organi pregona

Proti volji se lahko hospitalizira posameznik:

Ki je žaljiv

Ki urinira na javnem mestu

Ki je agresiven, se upira in zavraĝa hospitalizacijo

Ki bistveno ogroža sebe, druge in si povzroĝa veliko materialno škodo

Iluzije so:

Motnje zaznav

Motnje predstav

Motnje miselnega procesa

Motnje delovanja oĝesnega živca

Pareidolije se nam dogajajo, ko smo

Pod vplivom drog

Zaljubljeni

Vznemirjeni in v strahu pred neĝim

Ko smo na pol speĝi

Razlike med halucinacijo in psevdohalucinacijo:

Ne zaznavamo

Da se zavedamo neresniĝnosti doživetega

Da se ne zavedamo neresniĝnosti doživetega

Da nas je strah

Med halucinacije ne štejemo:

Vidne

Slušne

Preganjalne

Notranje telesne zgradbe

Deja vu je:

Kar smo že doživeli

Kar nismo doživeli

Derealizacije se ne pojavijo pod vplivom:

Halucinogenih drog

LSD

Opiati

Organske motnje

Skrajna oblika depersonalizacije je:

Shizofrenija

Manija

Disociativna motnja identitete

Borderline osebnostna motnja

Pretirana okrenljivost (vigilnost) pozornosti je znaĝilna za:

Osebe z epilepsijo

Osebe s shizofrenijo

Osebe, ki so pod vplivom drog

Osebe, ki so v stanju manije

Neokrenljiva pozornost se opaža pri:

Odvisnih od alkohola

Odvisnih od drog

Osebah, ki dolga leta bolehajo za epilepsijo

Osebah, ki dolga leta bolehajo za shizoafektivno motnjo

Konfabulacije so znaĝilne za osebe, ki bolehajo za:

Wernicke encefalopatijo

Korsakowljev sindrom

Shizofrenijo

Depresijo

Hipermnezije so redke. To motnjo vidimo pri:

Avtizmu

Epileptiĝni spremenjenosti

ADHD

Disociativni motnji

Anterogradna amnezija je upad spomina:

Za ĝas pred dogodkom

Za ĝas po dogodku

Za dogodek

Za ĝas opitosti

Globalna amnezija je:

Izguba spomina za doloĝen dogodek

Izguba spomina za zadnji teden

Popolna izguba spomina

Izguba spomina za travmatogeni dogodek

Blodnje niso:

Ekspanzivne

Depresivne

Nanašalno preganjalne

Fizikalne

Katera motnja ne sodi med formalne motnje miselnega procesa?

Paranoja

Perseveracija

Eholalia

Lepljivost

Somnolenca je bolj globoka motnja zavesti od soporja

Res

Ni res

Zamraĝenost je znaĝilno stanje za:

Alkoholni delirij

Zastrupitev s halucinogeni

Stanje po božjastnem napadu

Demenco

Hipnagogne motnje zavesti se pojavljajo, ko:

Zaspimo

Se zbujamo

Evforija je:

Opraviĝeno stanje izrazitega veselja

Stanje veselja brez posebnega razloga

Stanje, ki je pogojeno z uživanjem drog

Stanje, pogojeno z zaljubljenostjo

Anksioznost je stanje strahu:

V situacijah ogroženosti

V situacijah osamljenosti

Brez zavestnega razloga

Brez povoda

Čustvena inkontinenca je:

Bolj huda oblika ĝustvene labilnosti

Znak opitosti

Znak tesnobe

Znak depresije

Čustveno splitvitev vidimo pri:

Odvisnikih od alkohola

Bolnikih s shizofrenijo

Bolnikih z depresijo

Bolnikih z demenco

Paratimija je:

Strah pred razkritjem

Znak psihoze

Odziv neskladen s situacijo

Znak zadetosti s pomirjevali

Paramimija je:

Depresiven obraz

Izraz trpljenja na obrazu

Vošĝena mimika

Neadekvatna mimika

Enkopreza je:

Motnja hotenja

Motnja odvajanja

Motnja nadzora nad afekti

Ortoreksija je obsedenost:

Z zdravo hrano

S plastiĝnimi posegi

S telovadbo

S prenajedanjem

Erektilne disfunkcije sodijo med:

Znake staranja

Spolne motnje

Seksualne disfunkcije

Parafilije

Hipobulija je:

Inaktivnost

Zmanjšana volja in energija

Znam demotivacijskega sindroma

Anhedonija je:

Izguba energije

Izguba libida

Izguba veselja

Izguba želje po ugodju

Zaposlitveni nemir je:

Poveĝana potreba po delovni aktivnosti

Znak shizofrenije

Znak psihomotornega nemira

Obĝutek stiske pred zaposlitvijo

Stupor je:

Popolna neodzivnost

Negibnost v situaciji realne ogroženosti

Znak depresije

Znak zastrupitve s kokainom

Agitiranost je:

Hud psihomotorni nemir

Obĝutek vznemirjenosti pred izzivom

Oblika zaznavnih motenj

Oblika bolezni motornih nevronov

Med socialne dejavnike za razvoj duševnih motenj ne sodi

Revšĝina

Osamljenost

Moteno funkcioniranje socialnega okolja

Psihološka travma

Med dedno pogojene duševne motnje ne sodi:

Unipolarna depresija

Shizofrenija

Bipolarna motnja

Shizoafektivna motnja

Duševne motnje se poglavitno ne kažejo v:

Motenem dojemanju stvarnosti

Izgubi sposobnosti

Nezmožnosti razlikovanja med pomembnim in nepomembnim

Spremenjenem ĝustvenem odzivu

Psihiatrija 2. del

Psychiatry Insight Quiz

More Quizzes