Psihiatrija 2. del
Psychiatry Insight Quiz
Test your knowledge on psychiatry with our extensive quiz, featuring 50 carefully curated questions that cover various aspects of mental health and psychiatric theories. Ideal for students, professionals, or anyone interested in the field, this quiz offers a unique way to assess your understanding and deepen your learning.
- Covering major psychiatric theories
- Multiple choice format
- Designed for all levels of knowledge
Kdo med temi raziskovalci ni sodeloval v inštitutu v Palo Alto
Haley
Bateson
Gardner
Jackson
Teorija Double Bind govori o:
Pomanjkanju mej v družini
Vlogi nefunkcionalne matere pri razvoju duševne motnje
Pomenu pod-sistemov v družinski dinamiki
Dvojni povezavi med možem in ženo
Ni zagovornik antipsihiatrije:
Szasz
Jaspers
Laing
Cooper
Michael Foucault ni bil:
Francoz
Psihiater
Filozof
Bolnik z AIDS-om
Gerald Caplan ni:
Sodeloval v korejski vojni
Napisal knjigo o preventivni psihiatriji
Napisal knjigo o duševni travmi
Organiziral prve centre za krizno intervenco
Hawajska deklaracija govori o:
Etiĝnih naĝelih odnosa do uporabnikov psihiatrije
O nesprejemljivosti lobotomije
Prepovedi elektrošoka
Rednem laboratoriĝnem nadzoru nad bolniki
Remedikalizacija psihiatrije se ni zgodila zaradi:
Razvoja novih zdravil
Nevrobiološke revolucije
Spoznanja o neuĝinkovitosti psihoterapije
Psihopatologija je:
Veja psihiatrije
Osnova psihoterapije
Veda o duševnih motnjah
Veda o patološki organizaciji osebnosti
Karl Jaspers je napisal knjigo:
Psihopathia Sexualis
Splošna Psihopatologija
Traumatic Stress
Studies on Hysteria
Posebnost psihiatrije v odnosu do drugih vej medicine je:
Ne uporablja kirurške metode
Ne lajša duševno stisko
Omejuje svobodo posameznikov
Ne opravlja obdukcije
Teorija deviantnosti temelji na:
Trpljenju posameznika
Grešnem kozlu
Netoleranci do istospolnosti
Odklonskem vedenju
Thomasz Szasz je trdil, da so:
Duševne motnje problem družbe
Duševnih motenj ni
Duševne motnje so sredstvo nadzora
Duševne motnje so genetsko pogojene
Teorija distresa govori o:
Trpljenju preobremenjenih zdravnikov
Trpljenju, ki ga prepozna posameznik
Trpljenju, ki ga prepozna zdravnik
Trpljenju, ki ga povzroĝajo psihiatriĝna zdravila
Funkcionalen je tisti:
Ki ni bil na psihiatriji
Ki ne jemlje zdravil
Ki lahko dela in ljubi
Ki nima težav z organi pregona
Proti volji se lahko hospitalizira posameznik:
Ki je žaljiv
Ki urinira na javnem mestu
Ki je agresiven, se upira in zavraĝa hospitalizacijo
Ki bistveno ogroža sebe, druge in si povzroĝa veliko materialno škodo
Iluzije so:
Motnje zaznav
Motnje predstav
Motnje miselnega procesa
Motnje delovanja oĝesnega živca
Pareidolije se nam dogajajo, ko smo
Pod vplivom drog
Zaljubljeni
Vznemirjeni in v strahu pred neĝim
Ko smo na pol speĝi
Razlike med halucinacijo in psevdohalucinacijo:
Ne zaznavamo
Da se zavedamo neresniĝnosti doživetega
Da se ne zavedamo neresniĝnosti doživetega
Da nas je strah
Med halucinacije ne štejemo:
Vidne
Slušne
Preganjalne
Notranje telesne zgradbe
Deja vu je:
Kar smo že doživeli
Kar nismo doživeli
Derealizacije se ne pojavijo pod vplivom:
Halucinogenih drog
LSD
Opiati
Organske motnje
Skrajna oblika depersonalizacije je:
Shizofrenija
Manija
Disociativna motnja identitete
Borderline osebnostna motnja
Pretirana okrenljivost (vigilnost) pozornosti je znaĝilna za:
Osebe z epilepsijo
Osebe s shizofrenijo
Osebe, ki so pod vplivom drog
Osebe, ki so v stanju manije
Neokrenljiva pozornost se opaža pri:
Odvisnih od alkohola
Odvisnih od drog
Osebah, ki dolga leta bolehajo za epilepsijo
Osebah, ki dolga leta bolehajo za shizoafektivno motnjo
Konfabulacije so znaĝilne za osebe, ki bolehajo za:
Wernicke encefalopatijo
Korsakowljev sindrom
Shizofrenijo
Depresijo
Hipermnezije so redke. To motnjo vidimo pri:
Avtizmu
Epileptiĝni spremenjenosti
ADHD
Disociativni motnji
Anterogradna amnezija je upad spomina:
Za ĝas pred dogodkom
Za ĝas po dogodku
Za dogodek
Za ĝas opitosti
Globalna amnezija je:
Izguba spomina za doloĝen dogodek
Izguba spomina za zadnji teden
Popolna izguba spomina
Izguba spomina za travmatogeni dogodek
Blodnje niso:
Ekspanzivne
Depresivne
Nanašalno preganjalne
Fizikalne
Katera motnja ne sodi med formalne motnje miselnega procesa?
Paranoja
Perseveracija
Eholalia
Lepljivost
Somnolenca je bolj globoka motnja zavesti od soporja
Res
Ni res
Zamraĝenost je znaĝilno stanje za:
Alkoholni delirij
Zastrupitev s halucinogeni
Stanje po božjastnem napadu
Demenco
Hipnagogne motnje zavesti se pojavljajo, ko:
Zaspimo
Se zbujamo
Evforija je:
Opraviĝeno stanje izrazitega veselja
Stanje veselja brez posebnega razloga
Stanje, ki je pogojeno z uživanjem drog
Stanje, pogojeno z zaljubljenostjo
Anksioznost je stanje strahu:
V situacijah ogroženosti
V situacijah osamljenosti
Brez zavestnega razloga
Brez povoda
Čustvena inkontinenca je:
Bolj huda oblika ĝustvene labilnosti
Znak opitosti
Znak tesnobe
Znak depresije
Čustveno splitvitev vidimo pri:
Odvisnikih od alkohola
Bolnikih s shizofrenijo
Bolnikih z depresijo
Bolnikih z demenco
Paratimija je:
Strah pred razkritjem
Znak psihoze
Odziv neskladen s situacijo
Znak zadetosti s pomirjevali
Paramimija je:
Depresiven obraz
Izraz trpljenja na obrazu
Vošĝena mimika
Neadekvatna mimika
Enkopreza je:
Motnja hotenja
Motnja odvajanja
Motnja nadzora nad afekti
Ortoreksija je obsedenost:
Z zdravo hrano
S plastiĝnimi posegi
S telovadbo
S prenajedanjem
Erektilne disfunkcije sodijo med:
Znake staranja
Spolne motnje
Seksualne disfunkcije
Parafilije
Hipobulija je:
Inaktivnost
Zmanjšana volja in energija
Znam demotivacijskega sindroma
Anhedonija je:
Izguba energije
Izguba libida
Izguba veselja
Izguba želje po ugodju
Zaposlitveni nemir je:
Poveĝana potreba po delovni aktivnosti
Znak shizofrenije
Znak psihomotornega nemira
Obĝutek stiske pred zaposlitvijo
Stupor je:
Popolna neodzivnost
Negibnost v situaciji realne ogroženosti
Znak depresije
Znak zastrupitve s kokainom
Agitiranost je:
Hud psihomotorni nemir
Obĝutek vznemirjenosti pred izzivom
Oblika zaznavnih motenj
Oblika bolezni motornih nevronov
Med socialne dejavnike za razvoj duševnih motenj ne sodi
Revšĝina
Osamljenost
Moteno funkcioniranje socialnega okolja
Psihološka travma
Med dedno pogojene duševne motnje ne sodi:
Unipolarna depresija
Shizofrenija
Bipolarna motnja
Shizoafektivna motnja
Duševne motnje se poglavitno ne kažejo v:
Motenem dojemanju stvarnosti
Izgubi sposobnosti
Nezmožnosti razlikovanja med pomembnim in nepomembnim
Spremenjenem ĝustvenem odzivu
{"name":"Psihiatrija 2. del", "url":"https://www.quiz-maker.com/QPREVIEW","txt":"Test your knowledge on psychiatry with our extensive quiz, featuring 50 carefully curated questions that cover various aspects of mental health and psychiatric theories. Ideal for students, professionals, or anyone interested in the field, this quiz offers a unique way to assess your understanding and deepen your learning.Covering major psychiatric theoriesMultiple choice formatDesigned for all levels of knowledge","img":"https:/images/course3.png"}
More Quizzes
Psihiatrija prvi del
512640
3.G
1369
¿Qué Miembro de la Familia Real Eres?
6331
IU Song Titles
842197
Which Vshojo girl are you?
10510036
Descubre tu Dosha Predominante
158341
De gymnasium zelfcheck! - Is het gymnasium wat voor jou?
84349
What TV show should I watch
15879
Omori character quiz
201017116
Muzi?ki Kviz: Istražite Svijet Klasi?ne Muzike
8459
Koliko dobro poznaješ životinje I biljke?
11642
Você está por dentro do que é "Proteção de Dados"?
136176