AV teorija kviz

A cinematic scene featuring a film set with cameras, lights, and a director at work, evoking the essence of audiovisual production and filmmaking.

AV Theories Quiz

Test your knowledge on audiovisual theories and film production with our comprehensive quiz! This 60-question quiz will challenge your understanding of key concepts, from film history to production techniques.

Prepare to explore topics such as:

  • Filming techniques
  • Editing processes
  • Sound synchronization
  • Film formats and ratios
  • Roles in production
60 Questions15 MinutesCreated by EditingScene23
Kako si v postopku montaže sledijo filmski elementi od posnetka naprej?
Sekvenca, prizor, kader, dejanje.
Kader, prizor, sekvenca, dejanje.
Kader, sekvenca, prizor, dejanje.
Dejanje, prizor, kader, sekvenca.
Veliki plan (npr. P-IV) pri snemanju osebe pomeni, da je
Kader zapolnjen z mnogo ozadja.
Kader zapolnjen s celotno glavo.
V kadru veliko oseb.
v kadru zajeta celotna velika oseba.
Zakaj je film Pevec jazza (1927) pomemben?
Ker je bil prvi film, v katerem so govorili.
Ker je bil prvi film, v katerem so snemali pevca.
Ker je bil prvi film, v katerem se združita slika in zvok v en medij.
Ker je bil prvi film, pri katerem so uporabili glasbo.
Kdaj sta brata Lumière pokazala prve filme v Parizu?
Oktobra 1892.
Decembra 1985.
Decembra 1895.
Novembra 1896
Bližnji plan (npr. P-II) pri snemanju osebe pomeni, da
Se nahajamo s kamero tako blizu osebe, da snemamo detajl.
Gre osnovnica slike preko popka in se lahko vidita dve osebi.
Poskušamo približati osebo s pomoĝjo zooma.
Gre osnovnica slike preko kolen in se lahko vidijo tri osebe.
Kaj je AV medij?
To je medij, kjer se lahko zvok in slika ne predvajata hkrati (npr. Mobilni telefon).
To je medij, s katerim sinhroniziramo sliko in zvok.
To je medij, pri katerem sta glasbena in zvoĝna informacija povezani v eno vsebino.
To je medij, pri katerem sta zvoĝna in slikovna informacija povezani v eno vsebino.
Kakšen je magnetni naĝin snemanja filmskega zvoka?
Pri tem naĝinu gre za hkratno magnetno zapisovanje slike in zvoka.
Pri tem naĝinu gre za snemanje na magnetni trak, loĝeno od snemanja filma.
Pri tem naĝinu gre za dodajanje magnetnega traku k filmu.
Pri tem naĝinu gre za uporabo magneta pri predvajanju filmskega zvoka.
Za kaj so bile pomembne Nipkowe plošĝe?
Z njimi so prviĝ predvajali sliko in zvok na televiziji.
Z njimi so razvili prve kamere za snemanje TV slike.
Omogoĝale so razvoj barvne televizije.
Omogoĝale so prvi mehanski prenos slike.
Kaj ne sodi med gibanje kamere?
Ekran.
Stadycam
Nagib
Zasuk
Rojstvo Miki Miške (Walt Disney) je bilo katerega leta in s katerim filmom?
1928 s filmom Steamboat Willie.
1928 s filmom Fantasia.
1938 s filmom Mickey Mouse.
1922 s filmom Steamboat Mickey.
Kaj so naloge filmskega montažerja?
Priprava in sestavljanje zaporedja AV posnetkov.
Sestavljanje video vsebin snemalnega dne za oblikovanje arhiva.
Priprava in sestavljanje snemalne knjige ter scenarija za montažo.
Sodelovanje z video snemalcem ter pogovori z režiserjem.
Kaj je treatment?
Je vmesna stopnja med sinopsisom in outlineom.
Je konĝna stopnja pisanja scenarija.
Je seznam vseh postopkov, nalog in del celotne snemalne filmske ekipe.
Je prva stopnja pisanja scenarija.
Člani tehniĝno-izvedbene ekipe filmske produkcije so npr.
Avdio in video snemalci, osvetljevalci, krojaĝi in šivilje.
režiser, igralci, fotograf, montažer in animator.
Vsi, ki finanĝno podpirajo tehniĝni del filmske produkcije.
Komponist, masker, scenograf in scenarist.
Člani strokovno-ustvarjalne ekipe filmske produkcije so npr.
Snemalec, tonski tehnik, statist in elektriĝar.
krojaĝ, garderober, osvetljevalci in šivilje.
Vsi, ki finanĝno podpirajo strokovni del filmske produkcije.
Režiser, igralci, fotograf, montažer in animator.
Scenarij vsebuje
Fotomateriale za doloĝanje lokacij, snemalnih dni in vremena.
tehniĝne opise snemanja na terenu in v studiu, sestavo ekipe ter naĝrt dela.
Podatke o imenih igralcev in igralk, predvideva kostume in število snemalnih dni.
Dialoge, popis scen, prizorišĝ in opise dogajanja.
Katere so glavne naloge producenta AV projekta?
Doloĝanje lokacij in vsebine AV projekta.
Snemanje, montaža in produciranje scenarija za AV projekt.
Naĝrtovanje, izvedba in financiranje AV projekta.
Skrb za natanĝen urnik predprodukcije AV projekta in dobro poĝutje ekipe.
Katere so glavne naloge realizatorja TV oddaj pri AV projektih?
Sodelovanje pri pripravi vsebinske zasnove, vodenje, nadziranje ter realizacija TV oddaje.
Doloĝitev ciljev TV projekta, hranjenje dokumentov in komunikacija.
Oblikovanje TV snemalne knjige, realizacija in sodelovanje v produkciji in postprodukciji.
Delovanje v predprodukciji in pri pridobivanju sredstev.
Outline je
Bolj natanĝen od sinopsisa in vsebuje po toĝkah opisane scene.
Bolj natanĝen od snemalne knjige in vsebuje po toĝkah opisane snemalne dneve.
Manj natanĝen od sinopsisa, vsebuje pa osnovne opise ideje filma.
Bolj natanĝen od scenarija in vsebuje protokol dela režiserja.
Kaj poĝne direktor fotografije pri AV projektih?
Fotografira celotno ekipo za izdelavo promocijskega materiala.
Skrbi za kakovostno sliko, barvno usklajenost; sodeluje s snemalci in osvetljevalci.
Sodeluje pri pripravi vsebinske zasnove ter vodenju, nadziranju in realizaciji filma.
Oblikuje snemalno knjigo, skrbi za realizacijo motaže fotografij v postprodukciji.
Kaj vsebuje razvojna faza v predprodukciji AV izdelka?
Iskanje igralcev in igralk.
Pogodbo med režiserjem in producentom.
Idejo in scenarij.
Kostume in snemalno knjigo.
Filmski formati slike (aspect ratio) so npr.
TV format 4:2, Akademski standard 11:6, HD standard 16:8
TV format 4:3, Akademski standard 11:8, HD standard 16:9
TV format 5:6, Akademski standard 12:9, HD standard 14:9
TV format 3:4, Akademski standard 14:6, HD standard 18:9
Kakšen je vrstni red korakov v filmski produkciji?
Ideja, distribucija, zasnova, predprodukcija, produkcija, postprodukcija.
Predprodukcija, zasnova, ideja, produkcija, postprodukcija, distribucija.
Zasnova, ideja, predprodukcija, produkcija, postprodukcija, distribucija.
Ideja, zasnova, predprodukcija, produkcija, postprodukcija, distribucija.
Formati klasiĝnega filma (filmskega traku) so lahko npr.
10mm, 18mm, 34mm, 71mm
9mm, 18mm, 36mm, 72mm
8mm, 16mm, 35mm, 70mm
6mm, 12mm, 24mm, 48mm
Katere so glavne naloge režiserja AV projekta?
Skrb za pridobivanje lokacijskih dovoljenj in snemanje; ne sodeluje v postprodukciji.
Veĝino dela opravi v predprodukciji, kjer mora izdelati scenarij in plan dela.
Oblikovanje snemalne knjige, realizacija in sodelovanje v produkciji ter postprodukciji.
Doloĝanje lokacij in vsebine projekta, dogovarjanje se za prevoze in kostume.
Katere so glavne naloge vodje AV projekta?
Snemanje, montaža in produciranje scenarija za AV projekt.
Izvajanje, režija, naĝrtovanje dela in oblikovanje promocijskega materiala.
Doloĝitev ciljev AV projekta, hranjenje dokumentov, nadzor in komunikacija.
Doloĝanje lokacij in vsebine AV projekta.
Na katere 4 naĝine lahko DVD predvajalnik predvaja sliko?
4:3 full frame, 4:3 letterbox, 16:9 samo letterbox in 16:9 kot pan&scan.
4:2 full frame, 4:2 letterbox, 16:8 samo letterbox in 16:8 kot pan&scan.
6:3 full frame, 6:3 letterbox, 18:9 samo letterbox in 18:9 kot pan&scan.
4:3 full page, 4:3 pan&scan, 16:9 full frame in 16:9 normal UHD 4K.
Pan&scan pomeni, da
Je del video okvirja prikazan v nepopolni vertikalni loĝljivosti 14:6.
Je del video okvirja prikazan v delni vertikalni loĝljivosti 4:3.
Je del video okvirja prikazan v popolni vertikalni loĝljivosti 16:9.
Je del video okvirja prikazan v popolni vertikalni loĝljivosti 4:3.
Zakaj potrebujemo natanĝen plan ĝasovnic in snemalnih dni AV produkcije?
Da se lažje orientiramo pri pisanju snemalne knjige.
Da lažje in bolj natanĝno ĝasovno in finanĝno ovrednotimo projekt.
Da boljše planiramo vsebino filma in najem režiserja.
Da hitreje sestavimo scenarij in doloĝimo snemalno ekipo.
Digitalni video formati za shranjevanje AV projekta so npr.:
API, MAV, WMF, AFV, FAV, GPEG.
AVE, MOW, VMV, AFS, FVL, MEEG.
AIV, MUV, MWV, SFA, VFL, MPG.
AVI, MOV, WMV, ASF, FLV, MPEG.
Letterbox pomeni, da
Velikost okvirja 4:3 ne ostaja enaka, levo in spodaj se dodaja ĝrn rob.
Velikost okvirja 4:3 ostaja enaka, zgoraj in spodaj se dodaja ĝrn rob.
Velikost okvirja 4:3 ne ostaja enaka, zgoraj in spodaj nima ĝrnega roba.
Velikost okvirja 4:3 ostaja skoraj enaka, levo in desno se dodaja ĝrn rob.
Impedanca je izraz za
Višino frekvence, izraženo v enoti Hz (Hertz).
Hitrost širjenja zvoka, izraženo v enoti ohm.
Koliĝino upora neke snovi, izraženo v enoti ohm.
Višino glasnosti, izraženo v enoti dB (decibel).
Kaj je bioakustika?
To je znanstvena veda o akustiki v biologiji.
To je znanstvena veda o živalih in njihovi akustiki.
To je znanstvena veda o sluhu in oglašanju živali.
To je znanstvena veda o biologiji in glasbi.
Transverzalno valovanje je tisto, kjer nihajo delci snovi
Pravokontno na smer širjenja valovanja.
Hkrati s snovjo v smeri širjenja valovanja.
V nasprotni smeri širjenja valovanja.
Vzporedno na smer širjenja valovanja.
V zgradbo ušesa ne sodi
Prepona.
Uhelj.
Bobniĝ.
Polž.
Razpršitev zvoka pomeni
Odmevanje zvoka po neki snovi.
Pršenje oz. širjenje zvoka po prostoru.
Prehajanje zvoka (širjenje) zaradi razliĝnih dušilcev zvoka.
Pršenje frekvenc doloĝene amplitude zaradi odmeva.
Pok je kratek
Aperiodiĝni šum.
Periodiĝni zven.
Aperiodiĝni ton.
Periodiĝni zvok.
Šum je
Ton, v katerem je navzoĝa ena sinusna sestavina v doloĝenem frekvenĝnem intervalu.
zven brez doloĝene sinusne sestavine.
zvok, v katerem so navzoĝe vse sinusne sestavine v doloĝenem frekvenĝnem intervalu.
Zvok, v katerem je navzoĝa ena sinusna sestavina v doloĝenem tonu.
Frekvenca zvoka je
Periodiĝna vibracija, katere posledica je lahko zaznavni zvok.
Periodiĝna sinusoida, ki jo izražamo v hitrosti zvoka m/s (metrov na sekundo).
Aperiodiĝna vibracija, katere posledica je vedno ton.
Periodiĝna amplituda, ki npr. Struni omogoĝa vibriranje.
Odmev zvoka je
Prostorski uĝinek ojaĝitve zvoka.
Razteg zvoka zaradi dušitve v prostoru.
Prostorski uĝinek ponovitve zvoka.
Ojaĝitev zvoka zaradi impedance novega objekta valovanja.
Hitrost zvoka je odvisna od
Frekvence (oz. višine zvoka) in njegove valovne dolžine.
Zvoĝnega vira, ki doloĝen zvok (oz. frekvenco) proizvaja.
jakosti (oz. glasnosti) zvoka in oddaljenosti poslušanja.
Snovi (oz. Njenega upora), po kateri se širi.
Mikrofoni so, glede na namembnost, namenjeni
Snemanju posebnih AV projektov, ki potrebujejo zvoĝne uĝinke.
snemanju govora, glasbe ali elektroakustiĝnim meritvam.
snemanju v posebnih pogojih in naĝinih, predvsem na podroĝju bioakustike.
Snemanju samo na terenu in nikakor v studiu.
Elektriĝni mikrofon ni
ogljeni mikrofon.
Mehanski mikrofon.
Elektromagnetni mikrofon.
elektrostatiĝni mikrofon.
K osnovni studijski opremi za snemalni studio ne sodi
Zvoĝna kartica.
Raĝunalnik.
Mešalna miza.
Klaviatura.
Med obvezno opremo za reprodukcijo zvoka ne spadajo
Mešalna miza in ojaĝevalci.
Glasbila in MIDI oprema.
Predvajalnik.
Zvoĝniški sistemi.
Fonograf je omogoĝil
Produkcijo in reprodukcijo zvoka na vošĝenem valju.
Samo produkcijo zvoka z vinilne plošĝe.
Samo reprodukcijo zvoka na vošĝenem valju.
Produkcijo in reprodukcijo zvoka na vinilni plošĝi.
Kateri od spodaj naštetih izumov je najstarejši?
Magnetofonski trak.
Gramofonska plošĝa.
Fonograf.
CD.
Digitalni avdio formati za shranjevanje zvoka so npr.:
VAW, AIF, AUC, MP4, FLAK, VMA.
WAV, AIFF, AU, MP3, FLAC, WMA.
VAWE, AFF, AAU, MP5, FLACK, WMMA.
WAVE, AIFS, AUG, PM3, FLAAC, AMW.
Znaĝilnost dinamiĝnega mikrofona je, da je sestavljen iz opne,
Kondenzatorja in treh magnetov ter potrebuje napajanje.
ĝrnega ohišja in dveh magnetov, traku in kabla.
Magneta in tuljave ter ne potrebuje napajanja.
Dinamiĝnega procesorja, dveh elektrod in digitalnega pretvornika.
Mikrofoni so glede na uporabnost v prostoru
Digitalni, mehanski in kardioidni.
Dinamiĝni, nedinamiĝni in elektriĝni.
Roĝni, na stojalih, namizni in brezžiĝni.
Raĝunalniški, studijski in profesionalni.
Znaĝilnost kondenzatorskega mikrofona je, da je sestavljen iz kondenzatorja,
Ne potrebuje napajanja, ni drag, je pa kvaliteten.
Potrebuje napajanje, je drag in zelo kvaliteten.
ima opno, je vedno brezžiĝen in namenjen samo snemanju glasbe.
Ima svoje lastno napajanje brez baterije in omogoĝa digitalni signal.
Mešanje zvoka pomeni
kopiranje zvoĝnih sledi in obdelovanje z razliĝnimi elementi.
Horizontalno obdelovanje zvoĝnih sledi.
Spreminjanje zvoĝnih sledi iz mono v stereo sled.
Vertikalno sestavljanje zvoĝnih sledi.
Raĝunalniški program, ki ni specializiran za obdelovanje zvoka, je
ProTools.
Logic Pro.
Pinnacle.
WavePad.
Kvantizacija avdio signala je del njegovega vzorĝenja,
S tem pa dobimo veĝjo dinamiĝno in ekvalizacijsko vrednost.
S ĝimer dobimo velikost signala s konĝnim številom razrezov.
Da lahko digitalne zvoĝne zapise dekompresiramo na izbrano velikost.
Pri katerem dobimo novo dolžino zvoĝnega posnetka.
Zvoĝne steze so
Odvisne zvoĝne vertikalne enote, ki ne predstavljajo samostojnega posnetka.
Odvisne zvoĝne horizontalne enote, ki ne predstavljajo samostojnega posnetka.
Neodvisne zvoĝne horizontalne enote, ki predstavljajo samostojni posnetek.
Doloĝene zvoĝne enote, ki jih sestavljamo v vertikalne kompozicije.
Montaža zvoka pomeni
Sestavljanje in urejevanje zvoĝnih frekvenc, pri ĝemer zvok vedno tudi obdelujemo.
Sestavljanje zvoĝnih datotek, pri ĝemer lahko zvok tudi spreminjamo (plug-in).
Estavljanje zvoĝnih elementov, pri ĝemer lahko zvok tudi urejujemo (edit).
Razstavljanje zvoĝnih elementov brez obdelave zvoka.
Limitiranje je postopek, kjer v avdio posnetku nastavimo
Omejevalnik, s katerim doloĝamo frekvenĝna in dinamiĝna razmerja.
Ekvilizacijo, s katero doloĝamo hitrost predvanja doloĝenega posnetka.
Kompresor, s katerim doloĝamo barvo konĝnega posnetka.
Kvantizacijo, s katero doloĝamo razmerja med doloĝenimi zvoĝnimi stezami.
Obdelava zvoka ne pomeni
Spreminjanja in dodajanja zvoka.
Daljšanja in urejevanja zvoka.
Odvzemanja in krajšanja zvoka.
Montiranja in sinhronizacije zvoka.
Zvoĝni uĝinki oz. vtiĝniki (plug-in) so
Oblikovni glasbeni dodatki, ki doloĝajo konĝno jakost in hitrost kompresije.
Analogni dodatki, ki omogoĝajo montažo moduliranih delov zvoka.
Programski dodatki, ki spreminjajo osnovne parametre zvoĝnega posnetka.
Zvoĝni dodatki, s katerimi oblikujemo ekvilizacijo doloĝenih frekvenc.
Tranzicije (prehodi, loĝila) v postopku montaže AV projekta nista
Zasuk in zoom.
Pojemanje in narašĝanje.
Rez in preliv.
Zapiranje in odpiranje.
DRC je
Dinamiĝna analiza zvoĝnih frekvenc, ki služi boljšemu kopiranju zvoka.
Dinamiĝna kompresija, ki služi nadzorovanju in glajenju skokov v jakosti zvoka.
Dinamiĝna ekvalizacija, ki služi oblikovanju in montaži zvoka.
Dinamiĝna modulacija, ki služi spreminjanju višine in barve zvoka.
{"name":"AV teorija kviz", "url":"https://www.quiz-maker.com/QPREVIEW","txt":"Test your knowledge on audiovisual theories and film production with our comprehensive quiz! This 60-question quiz will challenge your understanding of key concepts, from film history to production techniques.Prepare to explore topics such as:Filming techniquesEditing processesSound synchronizationFilm formats and ratiosRoles in production","img":"https:/images/course2.png"}
Powered by: Quiz Maker