PB2 vaja teorija

A detailed illustration of a database schema with various tables and normal forms, showcasing relationships and transactions, in a modern and colorful style.

Database Theory Quiz

Test your knowledge on database theory with our comprehensive quiz. Answer challenging questions that cover key concepts in normalization, indexing, and transaction management.

19 thought-provoking questions
Multiple choice and checkbox formats
Perfect for students and professionals alike

19 Questions5 MinutesCreated by QueryMaster42

Kaj lahko služi kot parameter pri izboru transakcije (žrtve), ko je treba zaradi smrtnega objema neko transakcijo prekiniti?

Število sprememb, ki jih mora transakcija še izvesti do konca.

Število operacij, ki jih je transakcija že izvedla.

Število zapisov v tabeli, ki jih transakcija obdeluje.

Koliĝina podatkov, ki jih je transakcija prebrala v primarni pomnilnik.

Kaj je to denormalizacija?

Denormalizacija je postopek, ki združi relacije v nižji normalni obliki.

Denormalizacija je postopek, ki omogoĝi lažje razširjanje podatkovnega modela.

Denormalizacija na splošno povzroĝi, da so poizvedbe poĝasnejše.

Denormalizacija je obraten postopek od normalizacije.

Zakaj je na fiziĝnem nivoju naĝrtovanja potrebno izvesti analizo transakcij?

Zato, da ugotovimo, ali imamo v tabelah prisotne ustrezne atribute.

Zato, da lahko doloĝimo ustrezne indekse nad atributi v tabelah.

Zato, da lahko identificiramo tabele, do katerih transakcije najveĝkrat dostopajo in te ustrezno preoblikujemo, ĝe moramo pohitriti izvajanje transakcij.

Zato da lahko ugotovimo, katere transakcije samo pišejo podatke.

Na kakšen problem naletimo pri zaklepanju podatkov, pri uporabi protokola PSC?

Nastopi lahko živa zanka (livelock).

Protokol ne zagotavlja serializacije urnika

Nastopi lahko mrtva zanka (deadlock).

PSC ne dovoljuje soĝasnega izvajanja dveh bralnih transakcij.

Kaj smatramo pod vzvratnim inžinirstvom v okviru naĝrtovanja podatkovne baze?

Pretvorba fiziĝnega modela v konceptualni model.

Kreiranje podatkovne baze z uporabo SQL skripte.

Izdelava konceptualnega modela na podlagi logiĝnega modela.

Pretvorba logiĝnega modela v MySQL skripto za kreiranje podatkovne baze.

Pretvorba konceptualnega modela v fiziĝni model.

Kreiranje relacijskega modela iz Oracle skripte, ki vsebuje SQL stavke za kreiranje objektov v bazi.

Kaj je to normalizacija?

Postopek pri katerem dobimo relacije, ki so uĝinkovitekše za poizvedovanje.

Preoblikovanje relacije v smislu razbitja relacije na dve ali veĝ novih.

Postopek s katerim pridemo do množice primerno strukturiranih relacij, ki ustrezajo kriteriju normalne oblike.

Postopek preoblikovanja relacij v obliko, kjer je verjetnost za nastop ažurnih anomalij veĝja.

Zakaj ni smiselno indeksirati atributov v majhnih relacijah?

Ker se mora indeks ob vsakem dostopu posodobiti, kar zahteva dodaten ĝas.

Če se majhna tabela nahaja znotraj enega bloka na disku, se pri prvem dostopu do tabele ta v celoti prenese v glavni pomnilnik in bi bilo nesmiselno dostopati do nadaljnjih zapisov preko indeksa, ker bi to zahtevalo dodatne dostope do diska.

Zaradi tega ker so poizvedbe, ki vkljuĝujejo indeksiranem atributu v taki tabeli manj uĝinkovite.

Ker to zahteva veliko dodatnega prostora za indeksno strukturo.

Zakaj je potrebno v tabelah definirati tuje kljuĝe?

Tuji kljuĝ je potrebno doloĝiti, ker mora vsaka tabela imeti tuji kljuĝ.

Omejitev tujega kljuĝa zagotavlja referencialno integriteto podatkov.

Zato da lahko v tabelo s tujim kljuĝem za atribut, ki je tuji kljuĝĝ, vstavimo razliĝne vrednosti.

Z opredelitvijo tujega kljuĝa povemo tudi kaj se bo dogajalo pri brisanju in posodabljanju podatkov v podrejeni tableli.

Ali se v primeru ko iste podatke piše veĝ transakcij, pojavijo problemi pri nadzoru soĝasnosti?

Pri pisanju ali pri branju istega podatka s strani veĝ transakcij se nikoli ne pojavi problem.

Da, v tem primeru pride do problema.

Če veĝ transakcij piše isti podatek, pomeni, da se pojavi problem izgubljanja ažuriranja.

Ne, v tem primeru ne pride do problema.

Oznaĝite kaj je pravilno za B+ indeks.

B+ indeks predstavlja uravnoteženo drevo.

V relacijskih podatkovniih bazah se uporabljajo B+ indeksi, ki imajo veliko nivojev in katerih vozlišĝa so zelo malo razvejana.

Struktura B+ indeksa se prilagaja spremembam v osnovni tabeli.

B+ indeks je dinamiĝni indeks.

B+ indeks je statiĝen indeks

Struktura B+ indeksa se ne prilagaja spremembam v osnovni tabeli.

Za B+ drevo velja, da so lahko vozlišĝa zasedana pod 50%.

Imamo tabelo A s 50000 zapisi in poizvedbo, SELECT * FROM A WHERE x>5. Zakaj ni smiselno indeksirati atributa x, ĝe ta poizvedba vedno vrne rezultat, ki vljuĝuje vsaj 49950 zapisov?

Zato, ker se vedno izpiše skoraj celotna tabela in bi bilo branje zapisov iz tabele preko indeksa poĝasnejše.

Zato, ker mora SUPB pri branju vsake vrstice iz table najprej dostopati do indeksa (1. dostop) nato pa šele do dejanske vrstice v tabeli (2. dostop).

Zato, ker indeks predstavlja dodatno podatkovno strukturo, ki na disku zaseda prepotreben prostor.

Zato, ker je lažje napisati poizvedbo brez indeksa kot z uporabo indeksa.

Oznaĝite kaj je znaĝilno za bitni indeks.

Bitni indeks se v glavnem uporablja v okviru transakcijskih relacijskih podatkovnih baz.

Bitni indeks se uporablja za indeksiranje atributov v podatkovnih bazah z veliko koliĝino podatkov, kjer je št. razliĝnih vrednosti atributa majhno.

Bitni indeks se veliko uporablja v podatkovnih skladišĝih.

Bitni indeks predstavlja ekvivalentno izbiro B+ indeksu.

Oznaĝite kaj je znaĝilno za sekundarni indeks.

V tabeli vse atribute, ki niso del kljuĝa, obvezno vse poindeksiramo z uporabno sekundarnih indeksov.

Sekundarni indeks po atributu, ki ni v kljuĝu.

Če je atribut x indeksiran s sekundarnim indeksom, je osnovna tabela navidezno urejena po atributu x.

S sekundarnim indeksom se obiĝajno indeksira tuj kljuĝ v tabeli, ĝe se ta pogosto uporablja v stikih.

Na splošno za indekse velja:

Vsak indeks je po strukturi statiĝen.

Indeks se ne posodobi, ĝe se uporabi v okviru poizvedbe.

Vzrok za to, da se v transakcijski bazi ne sme vse atribute poindeksirati je to, da na bazi teĝejo tudi transakcije, ki podatke posodabljajo, kar povzroĝi dodatno delo zaradi posodabljanja indeksa.

Pri brisanju vrstice iz tabele se morebitni indeksi, ki indeksirajo stolpce v tej tabeli, ne posodobijo.

V primeru uporabe dinamiĝnega indeksa se njegova struktura posodobi, ĝe se indeks uporabi v okviru operacije vstavljanja podatkov v tabelo.

Zakaj mora pri uporabi protokolov za prepreĝevanje mrtve zanke transakcija obdržati ĝasovno oznako, ĝe se jo med izvajanjem prekine?

Zato da postane sĝasoma starejša, da se je stalno ne prekinja.

Zaradi tega, ker je taka implementacija protokola enostavnejša.

Zato, da se ji poveĝa verjetnost, da ob naslednjem zagonu ne bo spet prekinjena.

Zato, da se kasneje postara in s tem prej izvede.

Kdaj se odloĝimo za uporabo relacij v nižjih normalnih oblika, recimo v 2.NO ali celo v 1.NO?

Ko hoĝemo zmanjšati št. Stikov v poizvedbah, ki se izvajajo nad podatkovno bazo.

Ko hoĝemo zmanjšati verjetnost za nastop ažurirnih anomalij.

Ko potrebujemo veĝjo uĝinkovitost poizvedb.

Kadar želimo zagotoviti nižjo stopnjo podvajanja podatkov.

Unlock and Upgrade

Remove all limits from your Quizzes

PB2 vaja teorija

Database Theory Quiz

More Quizzes