Psihiatrija 3. del
Psihiatrija 3. del Quiz
Ste pripravljeni preizkusiti svoje znanje o psihoorganskih motnjah, demenci in shizofreniji? Ta kviz je zasnovan za vse, ki želijo razumeti kljuĝne koncepte in dejstva na podroĝju psihiatrije.
- 50 vprašanj iz razliĝnih podroĝij psihiatrije
- Preverite svoje razumevanje najnovejših raziskav
- Izboljšajte svoje znanje in se uĝite v zabavni atmosferi
Psihoorganske motnje so tiste:
Pri katerih so opazne mikroskopske ali makroskopske okvare možganov
Pri katerih so prisotne telesne bolezni
Ki so posledice poškodb
Ki so posledice psihiĝne travmatizacije
Med vzroke psihoorganskih okvar ne štejemo
Poškodbe glave
Vnetne bolezni možganov
Hipoksijo
Srĝno popušĝanje
Možgani postopno izgubljajo svoje potenciale od:
20. - 30. leta
40. - 50. leta
Po upokojitvi
Odvisno od posameznika
Med škodljive vplive na možgane ne štejemo:
Zastrupitve
Okužbe
Vnetne bolezni
Kajenje
Redno jemanje antitromboagregacijskih zdravil pomaga prepreĝiti:
Komorno tahikardijo
Atrijsko fibrilacijo
Lakunarno kap
Možgansko krvavitev
Demenca ni:
Nujna spremljevalka starosti
Progredientna možganska bolezen
Posledica sodobnega naĝina življenja
Degenerativna nevrološka motnja
Pri 90.-letu starosti kaže znake demence:
100%
80%
60%
40% starostnikov
Ni reverzibilna oblika demence
Vaskularna demenca
Demenca pogojena s pomanjkanjem vitamina B
Demenca pogojena s hipofunkcijo šĝitnice
Najbolj pogosta oblika demence je:
Alkoholna demenca
Alzheimerjeva demenca
Vaskularne demence
Demenca pogojena s pomanjkanjem vitamina B 12
Alzheimerjeva bolezen traja povpreĝno:
5 let
10 let
14 let
19 let
Med vzroke vaskularne demence ne sodi:
Subduralna krvavitev
Okluzija art. Cerebri medije
Atrijska fibrilacija
Foramen ovale apertum
Pri Alzheimerjevi bolezni se prvo pokaže:
Dezorientacija v prostoru
Dezorientacija v ĝasu
Dezorientacija v biografskih podatkih, starosti
Neprepoznavanje svojcev
Afazija je znaĝilna za:
Alzheimerjevo demenco
Vaskularno demenco
Parkinsonovo demenco
Alkoholno demenco
Med snovne odvisnosti ne sodi zasvojenost z:
Alkoholom
Nedovoljenimi drogami
Pomirjevali
Antidepresivi
Med kriterije za postavitev diagnoze zasvojenosti ne sodi:
Uživanje snovi ob hudi stiski
Odtegnitvene težave
Izguba nadzora nad koliĝino in frekvenco uživanja
Toleranca
Ali je odvisnost ozdravljiva motnja?
Da
Ne
Odvisnost je:
Moralni problem
Slaba navada
Bolezen možganov
Osebnostna motnja
Pri odvisnosti od drog so najveĝje težave
Okužbe
Odpoved organov
Duševne motnje
Za alkoholni delirij so znaĝilni:
Prividi
Prisluhi
Paranoidne blodnje
Veliĝavske blodnje
Za alkoholno halucinozo so znaĝilni
Prividi
Prisluhi
Blodnje
Iluzije
Med tipiĝne znake akutne psihoze ne štejemo
Prisluhe
Nanašalno-preganjalne blodnje
Formalne motnje miselnega procesa
Upad mentalne kondicije
Nanašalno preganjalne blodnje so znaĝilne za:
Hebefreno shizofrenijo
Katatono shizofrenijo
Paranoidno shizofrenijo
Shizofrenijo simpleks
Za simpleks oz. Nediferencirano obliko shizofrenije so znaĝilni:
Pozitivni znaki
Negativni znaki
Med negativne znake ne sodi:
Pasivizacija
Blodnjavi sistem
Brezvoljnost
Izguba interesa
Ukazovalne halucinacije so nevarne, ker:
Bolnik pade pod vpliv drugih oseb
Bolnik lahko postane nasilen pod vplivom glasov
Bolnik nesmotrno porabi svoj denar
Bolnik odtava od doma
Posameznik lahko postane psihotiĝen pod vplivom psihotiĝnega svojca:
Da
Ne
Vzroki shizofrenije ležijo v:
Ne-varni navezanosti
Dvojni navezavi (Double Bind)
Travmatskih izkušnjah
Genteskem prenosu ali mutaciji DNK
Kronifikacija psihotiĝne motnje je pogojena:
Stresno življenje
Hospitalizem
Pogosti relapsi motnje
Osamljenost
Kronifikacijo psihotiĝnih motenj lahko prepreĝimo:
Če se izogibamo obremenitvam
Če ostanemo v primarni družini
Če se osamosvojimo od problematiĝnih staršev
Če primerno sodelujemo pri zdravljenju
Med formalne motnje miselnega procesa ne sodi:
Perseveracija
Konfabulacija
Odtegovanje misli
Neologizmi
Kateri kriterij mora izpolniti diagnota shizofrenije:
Da se psihoza pojavi veĝ kot enkrat
Da se psihoza pojavi veĝ kot dvakrat
Da traja 6 mesecev
Da traja veĝ let
Za katero obliko shizofrenije je znaĝilna miselna dezorganizacija?
Paranoidna
Katatona
Simpleks
Hebefrena
Za katero obliko shizofrenije je znaĝilen zgodnji zaĝetek?
Paranoidna
Katatona
Simpleks
Hebefrena
Zakaj je danes potek shizofrenije manj hud?
Ker so družbene razmere boljše
Ker so hospitalizacije krajše
Ker so zdravila bolj ugodnega profila
Ker se bolniki ne osamijo
Paranoidna psihoza se poglavitno razlikuje od shizofrenije, ker:
Ne povzroĝa kronifikacijo
Niso prisotni prividi
Niso prisotni prisluhi
Za paranoidno psihozo ni znaĝilno, da bi bila pogojena:
Z genetsko okvaro
S travmatiĝnimi izkušnjami
Stresno življensko situacijo
Osebnostno motnjo
Paranoja se pojavlja le pri starejših
Da
Ne
Ljubosumnostna blodnjavost ni znaĝilna za:
Depresivne osebe
Odvisnike od alkohola
Dementne osebe
Osebnostno motene osebe
Po ĝem ugotavljamo, da gre za blodnjavo ljubosumnost?
Starost bolnika
Starost partnerja-partnerke
Dokazih, ki jih pacient ponudi
Na osnovi nerazumnih prepriĝanosti
Erotomanske blodnje so znaĝilne za:
Mlajše osebe
Starejše osebe
Kronificirane bolnike
Moške
Blodnjavost starejših se pogosto navezuje na:
Zaznavne motnje
Osamljenost
Upad spominskih sposobnosti
Depresijo
Med afektivne motnje ne sodi:
Bipolarna motnja
Borderline motnja
Anksiozno-depresivna motnja
Unipolarna depresija
Ne poznamo:
Unipolarno depresijo
Depresijo v sklopu bipolarne motnje
Unipolarno manijo
Manijo v sklopu bipolarne motnje
Med znake unipolarne depresivne motnje ne sodi:
Žalost
Boleĝina
Brezvoljnost
Slušna halucinacija
Manija je kljub evforiĝnemu ubĝutku hud problem:
Bolnik ima veliko volje
Je zgovoren
Neogdovorno ravna z denarjem
Je zelo delaven
Bipolarna motnja je pogojena z/s:
Genetsko okvaro
Stresno izpostavljenostjo
Pretirano podjetnostjo
Travmo
Za depresijo niso znaĝilne:
Minimalistiĝne blodnje
Nihilistiĝne blodnje
Erotiĝne blodnje
Hipohondriĝne blodnje
Sezonalna znaĝilnost je znaĝilna za:
Kronificirano hudo dep. motnjo
Anksiozno dep. motnjo
Manijo
Shizoafektivno motnjo
Med tesnobnostne motnje ne štejemo:
Potravmatsko stresno motnjo
Paniĝno motnjo
Agorafobijo
Izolirano fobijo
Hiperventilacija:
Je del paniĝne simptomatike
Ni del paniĝne simptomatike
{"name":"Psihiatrija 3. del", "url":"https://www.quiz-maker.com/QPREVIEW","txt":"Ste pripravljeni preizkusiti svoje znanje o psihoorganskih motnjah, demenci in shizofreniji? Ta kviz je zasnovan za vse, ki želijo razumeti kljuĝne koncepte in dejstva na podroĝju psihiatrije.50 vprašanj iz razliĝnih podroĝij psihiatrijePreverite svoje razumevanje najnovejših raziskavIzboljšajte svoje znanje in se uĝite v zabavni atmosferi","img":"https:/images/course3.png"}
More Quizzes
Psihiatrija 4. del
341724
Which Zucci Fam Member Are You?
15881
Panchayat Talati,Jr.Clerk And Gram Sevak Exam Useful Online Test No.7
158349
Panchayat Talati Mantri, Jr.Clerk And Gram Sevak Exam Useful Online Test No.6
158361
Which Pinney A52 Roommate Are You?
158130
IT GALZ QUAR QUIZ
158387
Scuola di Magia di Hogwarts: Scopri Chi Sei
136210
Which Flash Fam member are you?
158273
Nutrition Quiz 3
15884
Albion: School of Sorcery House Quiz
1361370
Which Primesui OC are you?
147803
Discover your Conflict Management Style!
15899