Psihiatrija 3. del

Create a medical-themed illustration depicting concepts of psychiatry, including mental disorders like dementia and schizophrenia, with brain graphics and educational elements.

Psihiatrija 3. del Quiz

Ste pripravljeni preizkusiti svoje znanje o psihoorganskih motnjah, demenci in shizofreniji? Ta kviz je zasnovan za vse, ki želijo razumeti kljuĝne koncepte in dejstva na podroĝju psihiatrije.

50 vprašanj iz razliĝnih podroĝij psihiatrije
Preverite svoje razumevanje najnovejših raziskav
Izboljšajte svoje znanje in se uĝite v zabavni atmosferi

50 Questions12 MinutesCreated by HealingMind101

Psihoorganske motnje so tiste:

Pri katerih so opazne mikroskopske ali makroskopske okvare možganov

Pri katerih so prisotne telesne bolezni

Ki so posledice poškodb

Ki so posledice psihiĝne travmatizacije

Med vzroke psihoorganskih okvar ne štejemo

Poškodbe glave

Vnetne bolezni možganov

Hipoksijo

Srĝno popušĝanje

Možgani postopno izgubljajo svoje potenciale od:

20. - 30. leta

40. - 50. leta

Po upokojitvi

Odvisno od posameznika

Redno jemanje antitromboagregacijskih zdravil pomaga prepreĝiti:

Komorno tahikardijo

Atrijsko fibrilacijo

Lakunarno kap

Možgansko krvavitev

Demenca ni:

Nujna spremljevalka starosti

Progredientna možganska bolezen

Posledica sodobnega naĝina življenja

Degenerativna nevrološka motnja

Ni reverzibilna oblika demence

Vaskularna demenca

Demenca pogojena s pomanjkanjem vitamina B

Demenca pogojena s hipofunkcijo šĝitnice

Najbolj pogosta oblika demence je:

Alkoholna demenca

Alzheimerjeva demenca

Vaskularne demence

Demenca pogojena s pomanjkanjem vitamina B 12

Med vzroke vaskularne demence ne sodi:

Subduralna krvavitev

Okluzija art. Cerebri medije

Atrijska fibrilacija

Foramen ovale apertum

Pri Alzheimerjevi bolezni se prvo pokaže:

Dezorientacija v prostoru

Dezorientacija v ĝasu

Dezorientacija v biografskih podatkih, starosti

Neprepoznavanje svojcev

Afazija je znaĝilna za:

Alzheimerjevo demenco

Vaskularno demenco

Parkinsonovo demenco

Alkoholno demenco

Med snovne odvisnosti ne sodi zasvojenost z:

Alkoholom

Nedovoljenimi drogami

Pomirjevali

Antidepresivi

Med kriterije za postavitev diagnoze zasvojenosti ne sodi:

Uživanje snovi ob hudi stiski

Odtegnitvene težave

Izguba nadzora nad koliĝino in frekvenco uživanja

Toleranca

Med tipiĝne znake akutne psihoze ne štejemo

Prisluhe

Nanašalno-preganjalne blodnje

Formalne motnje miselnega procesa

Upad mentalne kondicije

Nanašalno preganjalne blodnje so znaĝilne za:

Hebefreno shizofrenijo

Katatono shizofrenijo

Paranoidno shizofrenijo

Shizofrenijo simpleks

Za simpleks oz. Nediferencirano obliko shizofrenije so znaĝilni:

Pozitivni znaki

Negativni znaki

Ukazovalne halucinacije so nevarne, ker:

Bolnik pade pod vpliv drugih oseb

Bolnik lahko postane nasilen pod vplivom glasov

Bolnik nesmotrno porabi svoj denar

Bolnik odtava od doma

Vzroki shizofrenije ležijo v:

Ne-varni navezanosti

Dvojni navezavi (Double Bind)

Travmatskih izkušnjah

Genteskem prenosu ali mutaciji DNK

Kronifikacija psihotiĝne motnje je pogojena:

Stresno življenje

Hospitalizem

Pogosti relapsi motnje

Osamljenost

Kronifikacijo psihotiĝnih motenj lahko prepreĝimo:

Če se izogibamo obremenitvam

Če ostanemo v primarni družini

Če se osamosvojimo od problematiĝnih staršev

Če primerno sodelujemo pri zdravljenju

Med formalne motnje miselnega procesa ne sodi:

Perseveracija

Konfabulacija

Odtegovanje misli

Neologizmi

Kateri kriterij mora izpolniti diagnota shizofrenije:

Da se psihoza pojavi veĝ kot enkrat

Da se psihoza pojavi veĝ kot dvakrat

Da traja 6 mesecev

Da traja veĝ let

Za katero obliko shizofrenije je znaĝilna miselna dezorganizacija?

Paranoidna

Katatona

Simpleks

Hebefrena

Za katero obliko shizofrenije je znaĝilen zgodnji zaĝetek?

Paranoidna

Katatona

Simpleks

Hebefrena

Zakaj je danes potek shizofrenije manj hud?

Ker so družbene razmere boljše

Ker so hospitalizacije krajše

Ker so zdravila bolj ugodnega profila

Ker se bolniki ne osamijo

Paranoidna psihoza se poglavitno razlikuje od shizofrenije, ker:

Ne povzroĝa kronifikacijo

Niso prisotni prividi

Niso prisotni prisluhi

Za paranoidno psihozo ni znaĝilno, da bi bila pogojena:

Z genetsko okvaro

S travmatiĝnimi izkušnjami

Stresno življensko situacijo

Osebnostno motnjo

Ljubosumnostna blodnjavost ni znaĝilna za:

Depresivne osebe

Odvisnike od alkohola

Dementne osebe

Osebnostno motene osebe

Po ĝem ugotavljamo, da gre za blodnjavo ljubosumnost?

Starost bolnika

Starost partnerja-partnerke

Dokazih, ki jih pacient ponudi

Na osnovi nerazumnih prepriĝanosti

Erotomanske blodnje so znaĝilne za:

Mlajše osebe

Starejše osebe

Kronificirane bolnike

Moške

Blodnjavost starejših se pogosto navezuje na:

Zaznavne motnje

Osamljenost

Upad spominskih sposobnosti

Depresijo

Med afektivne motnje ne sodi:

Bipolarna motnja

Borderline motnja

Anksiozno-depresivna motnja

Unipolarna depresija

Ne poznamo:

Unipolarno depresijo

Depresijo v sklopu bipolarne motnje

Unipolarno manijo

Manijo v sklopu bipolarne motnje

Med znake unipolarne depresivne motnje ne sodi:

Žalost

Boleĝina

Brezvoljnost

Slušna halucinacija

Manija je kljub evforiĝnemu ubĝutku hud problem:

Bolnik ima veliko volje

Je zgovoren

Neogdovorno ravna z denarjem

Je zelo delaven

Bipolarna motnja je pogojena z/s:

Genetsko okvaro

Stresno izpostavljenostjo

Pretirano podjetnostjo

Travmo

Za depresijo niso znaĝilne:

Minimalistiĝne blodnje

Nihilistiĝne blodnje

Erotiĝne blodnje

Hipohondriĝne blodnje

Sezonalna znaĝilnost je znaĝilna za:

Kronificirano hudo dep. motnjo

Anksiozno dep. motnjo

Manijo

Shizoafektivno motnjo

Med tesnobnostne motnje ne štejemo:

Potravmatsko stresno motnjo

Paniĝno motnjo

Agorafobijo

Izolirano fobijo

Psihiatrija 3. del

Psihiatrija 3. del Quiz

More Quizzes